V primeru dimniškega požara upoštevajte 2 temeljni pravili:

• NE ODPIRAJTE DIMNIŠKIH VRATIC.
• DIMNIŠKEGA POŽARA NE GASITE Z VODO!

Pokličite na telefonsko št. 112 in sporočite:

• svoje ime in priimek,
• točno kaj in kje gori,
• kakšen je obseg požara,
• ali so ogroženi ljudje ali živali.

O požaru obvestite vse stanovalce in gasilcem omogočite:

• Dostop do mesta požara.
• Iz bližine dimnika odmaknite vse gorljive predmete.
• Ne vstopajte v zadimljene prostore in ne odpirajte dimniških vratic, tudi če se vam zdi, da se je gorenje že umirilo.
• Po požaru naj dimnik pregleda in očisti dimnikar.

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/zrak/priprava_drv.pdf

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/zrak/zgorevanje_lesa.pdf

Sekcija dimnikarjev pri OZS je v sodelovanju s Slovenskim Zavarovalnim Združenjem z namenom obveščanja uporabnikov pripravila brošuro v prilogi.

Izvleček skrbnega, dolžnega ravnanja uporabnikov in lastnikov kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav – za zagotavljanje požarne, okoljske in zdravstvene varnosti

• – Preventivna požarna varnost
• – Zakaj preverjanje varnosti?
• – Varne plinske kurilne naprave
• – Pozitivni učinki čiščenja kurilnih naprav
• – Preverjanje dovoda zgorevalnega zraka z meritvami
• – Javljalniki dima lahko rešijo življenja
• – Kaminske peči
• – Meritve emisije dimnih plinov
• – Novogradnja, dogradnja ali rekonstrukcija
• – Pravilno kurjenje z lesom
• – Prednosti nedovisnih kurilnih naprav

* Vir podatkov in *.PDF datotek: http://wwwarhiv.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=4036

Poleg vseh zimskih tegob in težav svetovne recesije nas zadnje čase pretresajo še dramatični pozivi o (ne)kvaliteti zraka, kjer so najbolj alarmantni trdni delci PM 10. Ti spadajo med zdravju najbolj škodljive, saj med ogrevalno sezono prispevajo kar 35% v skupno količino onesnaženosti zraka.

Polena-v Sloveniji čislana kot domač, obnovljiv, »naraven« in cenen vir energije-se pri delcih PM 10 izkažejo za zelo problematična. Prevečkrat zgorevajo s premalo kisika, pri prenizkih temperaturah, ter v slabo vzdrževanih, nekvalitetnih in običajno premočnih kotlih. Rešitve so enostavne, Treba je zagotoviti redno vzdrževanje vseh elementov ogrevalnega sistema. Še boljša inačica je zamenjava zastarelih kotlov z novejšimi, pri čemer si lahko pomagamo s krediti ali subvencijami Eko sklada-predvsem pa tako, da pravilno kurimo.

Trdni delec (PM) je izraz za prah velikosti manj kot 10 mikrometra. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini je glavna komponenta delcev ogljik, nanj se vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Zdravju najbolj škodljivi so delci premera 10 (PM10) in 2.5 (PM2.5) um. Sestava in velikost delcev je odvisna od izvora. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši ostanejo v atmosferi več tednov in se navadno »sperejo« iz atmosfere šele s padavinami. Delci so naravnega ali antropogenega izvora (energijski objekti, promet, industrija, kurišča). Delci vplivajo na zdravje ljudi, na klimo, vidnost in podobno.

Informacije o zmanjševanju PM 10 so za obrtnike pomembne iz več vidikov. Kot uporabniki ogrevalnih sistemov lahko z rednimi vzdrževanjem zmanjšajo njihov vnos v atmosfero. Kot strokovnjaki ali »navadni« občani lahko veliko naredijo z obveščanjem in osveščanjem. Največ pa lahko prispevajo obrtniki, ki so vključeni v gradnjo, montažo ali vzdrževanje stavb. Pri gradnji in montaži se odpadkov (cementne vreče, PVC embalaža, stiropor, olja itn.) ne sežiga na gradbišču, temveč se jih odpelje v komunalni zbirni center. Tja sodijo tudi vsi ostali odpadki. Ključni pa so monterji kurilnih naprav in dimnikarji. Predvsem na njih je, da stranke naučijo pravilnega kurjenja. Praksa kaže, da ni dovolj samo povedati ali prebrati navodila. Potrebno je pokazati. Inštalaterji seveda vedo, kako se kuri pri gornjem ali spodnjem izgorevanju polen ali kako se regulira dovod zraka. Uporabniki pa tega ne vedo. Najbolje je, da inštalater to prvič pokaže, potem pa stranke to naredijo še same. Zadovoljstvo nad rezultatom bo obojestransko, predvsem pa ne bo obremenjevanja zraka, tudi izkoristki bodo večji. Dimnikarji pa so tisti, ki vidijo kurilne naprave v času delovanja. Zelo jasno se namreč vidi, kateri kotel deluje optimalno, kateri pa je »zapacan«. Predvsem lastniku slednjega je potrebno pokazati učinkovit način kurjenja, običajno tudi opozoriti, da kotel ni smetnjak ali sušilnik mokrih polen.

Les je res ekološko gorivo, a pri slabem izgorevanju onesnažuje zrak. Zato ima z delci, benzenom, policikličnimi aromatski ogljikovodiki, formaldehidi, ogljikovim monoksidom itd. velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Emisije so zelo odvisne od načina delovanja kurišča. Pri običajnem obratovanju se lahko tudi 10-krat večje kot pri idealnih kurilnih razmerah, pri slabih pa kar 100-krat višje. Tako je razpon emisij iz kurišča na les od manj kot 20mg/Nm3 do več kot 5000mg/Nm3. Od načina izgorevanja lesa je odvisna količina emisij ter sestava delcev in s tem škodljivost. Kotel na polena- ta je najbolj problematičen-ni smetnjak, zato vanj ne sodi moker les in odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, impregnacijska sredstva (vezane plošče, iverke), barvan ter impregniran les (železniški pragovi, električni drogovi). Prav tako ne razna plastika, kuhinjski odpadki, odpadna motorna in mazilna olja ali masti. Časopisni in revijalni papir vsebujejo kisline in težke kovine, zato izhajajo pri zgorevanju v okolje v obliki fenolov, formaldehidov ter dioksinov.

Najbolj enostaven in očiten je bel dim na izstopu iz dimnika. Bolj ko je neviden, boljše je zgorevanje. Pravilnost kurjenja nam potrdijo tudi notranje površine kotla in dimnika, ki so čiste, suhe in brez oblog. Kurjenje kotlov za centralno ali peči za lokalno ogrevanje zahteva nekaj izkušenj in praktičnega znanja.

Največkrat se v kurišče naloži preveč polen. Ogenj se ne more razgoreti, zato se sproščajo velike količine dima. Ko je temperatura v kotlu dosežena, regulator vleke zapre loputo za dovod zraka, zgorevanje je pri tem slabo, v kotlu gorivo tli (se«paca«), izloča se katran. V takem dimu je velika količina ogljikovega monoksida in neizgorelega vodika, zato so izgube energije tudi do 70%V toplejših obdobjih naložimo v kurišče samo četrtino polen, saj je bolje nalagati večkrat po malem.Premočni kotli imajo slab izkoristek.Nizka temperatura dimnih plinov pod 150 stopinj in temperatura ogrevane vode pod 60 stopinj pomeni kondenzacijo vlažnih dimnih plinov na stenah kotla. Žveplo v polenih izgoreva v žveplov dioksid in z vlago tvori žvepleno kislino, ki razjeda stene kotla. Dimni plini morajo zapuščati kotel s temperaturo nad 150 stopinj.Zgorevanje polen potrebuje kisik, zato moramo zagotoviti dovod svežega zraka do kurišča.

Bojan Žnidaršič, udika
Energetski svetovalec

Vir: Obrtnik letnik XLI, št. 3, marec 2012

Vir: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6802/

Ljubljana, 7. 10. 2013 – V času kurilne sezone se v Sloveniji pogosto srečujemo s preseganji mejnih vrednosti PM10 v zunanjem zraku, ki jih je zaradi zaščite zdravja ljudi določila EU. Trdni delci, manjši od 10 mikronov, so eno od onesnaževal, ki ogrožajo zdravje ljudi, saj vstopajo v občutljive dele dihal.

Do preseganj dnevne mejne koncentracije delcev PM10 prihaja izključno v zimskem obdobju leta. Vzrok za povišane koncentracije delcev so poleg emisij iz prometa in industrije predvsem emisije iz individualnih kurišč, svoje pa prispeva tudi meteorologija. V zimskem času prevladujejo v Sloveniji šibki vetrovi in stabilna atmosfera, kar ustvarja zelo neugodne razmere za razredčevanje emisij v zunanjem zraku.

Tanja Bolte je povedala, da evropska zakonodaja nalaga državam članicam, da sprejmejo načrte za zniževanje koncentracij PM10 za območja, kjer so prekoračene dnevne mejne vrednosti ravni PM10 v zunanjem zraku. V njih so opredeljeni ukrepi, s katerimi je mogoče na tem območju zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. Slovenija bo te načrte za Celje, Novo mesto, Mursko Soboto, Kranj, Ljubljano, Maribor in Zasavje zaključila do konca letošnjega leta.

Pri pripravi načrtov in njegovem uresničevanju so določene prioritete glede na vire emisij in ukrepe, ki bodo čim več prispevali k boljšemu zraku, in sicer:

• toplotna izolacija stavb,
• širitev daljinskega ogrevanja ter povečanje odvzema iz sistema,
• prehod na trajnostno mobilnost,
• izboljšanje mestnega potniškega prometa,
• uvajanje vozil z motorji z manjšimi emisijami, motorji na stisnjen zemeljski plin in električnih vozil zlasti komunalnih vozil in vozil javnih gospodarskih služb ter koncesionarjev.

Nacionalna sredstva za sofinanciranje programov ukrepov nameravamo zagotoviti v programih Evropske kohezijske politike 2014-2020 in iz naslova Podnebnega sklada RS. Pri tem bo potrebno upoštevati javnofinančno situacijo, pravila Evropske kohezijske politike in sodelovanje lokalnih skupnosti pri pripravi in izvedbi Odloka in programa ukrepov. Ukrepi bodo sofinancirani v občinah, kjer bodo sprejeti Odloki o načrtih za kakovost zraka in programi ukrepov.

Mag. Vito Lojk je spomnil na pomen pregledovanja in čiščenja malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanja katranskih oblog in izvedbe protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov ter izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Gre za storitve, ki jih opravljajo dimnikarji. Na večini malih kurilnih napravah je potrebno opraviti te storitve vsaj enkrat letno, pri kurilnih napravah na trdno gorivo pa potrebno pogostejše čistiti:

• kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je potrebno čistiti 1x v kurilni sezoni.
• male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20 % toplotnimi izgubami z dimnimi plini je potrebno čistiti 2x v kurilni sezoni
• kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20 % toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, je potrebno v primorskih občinah očistiti 3x, v vseh ostalih delih Slovenije pa 4x v presledkih najmanj dveh mesecev.

Strošek opravljenih dimnikarskih storitev je odvisen od vrste goriva in znaša od 19,5 EUR za enostavne kurilne naprave, do 45 EUR z DDV za centralne kurilne naprave z vključenimi vsemi predpisanimi storitvami: pregledom, čiščenjem in meritvami.

Vito Lojk je omenil tudi vzpostavitev državne evidence malih kurilnih naprav in storitev, opravljenih na teh napravah, iz katere bomo dobili tudi podatke za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij iz kurilnih naprav.

Opozoril pa je tudi na skrajno previdnost pri zamenjavi gorilnikov na obstoječih kurilnih napravah s peletnimi gorilniki. Administrativni nadzor peletnih gorilnikov so letos poleti opravili tudi na tržnem inšpektoratu. Rezultati niso vzpodbudni, si jih pa lahko ogledate na njihovi spletni strani. Tovrstne zamenjave lahko še dodatno prispevajo k onesnaženju okolja tudi s škodljivimi emisijami prahu – predvsem zaradi kvalitete goriva, o čemer je med drugim spregovorila dr. Nike Kranjc, vodja Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko v Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča, saj je postala raba lesa za ogrevanje v zadnjih letih cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. V te namene porabimo leto več kot 1.400.000 m3 lesa, predvsem lesnih peletov. V primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev, je za pelete potreben manjši skladiščni prostor, tudi kurilna naprave so sorazmerno majhne, enostavna pa je tudi njihova raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja.

Dr. Nike Kranjc je povedala, da so na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli analizo proizvajalcev pelet v Sloveniji, ki je pokazala, da je v letu 2012, v Sloveniji pelete proizvajalo 17 proizvajalcev, proizvedli pa so več kot 90.000 ton pelet. Rezultati analize kakovosti lesnih pelet, ki so jo izvedli vzporedno, so bili zaskrbljujoči. Le slaba petina vzorcev je ustrezala najvišjemu kakovostnemu razredu.

Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev in drugih zdravju škodljivih onesnaženj, pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne naprave in dimnika.

Pri kurjenju odsluženega lesa, proizvodov in ostankov iz lesnopredelovalne industrije moramo biti previdni, saj ne sme vsebovati težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov.

Tudi odpadke je, brez izjeme, prepovedano kuriti.

Matjaž Malovrh iz svetovalne mreže ENSVET je povedal, da se nanje obrne ogromno lastnikov predvsem starejših družinskih hiš, ki želijo manjši strošek ogrevanja, zlasti s prehodom na kurilno napravo na lesno biomaso. Povedo jim, da je potrebno preveriti ustreznost izbora takšne naprave glede na okolje oziroma lokacijo stanovanjske stavbe. Izbor tehnologije mora izhajati izključno iz kriterija visoke energijske učinkovitosti naprave in ustreznih okoljskih karakteristik obratovanja. Pri višjem investiranju v takšne sodobne sisteme nam ob ustreznem izboru naprave lahko pomaga tudi nepovratno sofinanciranje. Vgradnjo nove naprave ali zamenjavo iztrošene obstoječe mora načrtovati strokovnjak, ki s korektnim dimenzioniranjem zagotovi, da bo nova kurilna naprava prilagojena potrebam stavbe. V preteklosti so se namreč preveč pogosto uporabljale naprave, ki so lahko s svojo kapaciteto presegale dejanske potrebe stavbe tudi za faktor 2 do 3, kar se je odražalo na slabši energijski učinkovitosti teh sistemov ter na nepotrebnem dodatnem obremenjevanju okolja.